Že dalj časa sem si želela ( ponovno ) nad Baško grapo. OrlyTM ni imel nič proti in hitro sva se dogovorila za sredo

Z vlakom do Podmelca, potem pa po dolini rečice Kneže proti pl. v Prodih. Struga Kneže je bila od zadnjih poplav razširjena in poglobljena

cesto proti Knežkim Ravnam so večinoma že očistili, a še vedno je zgornji del pod gozdarsko kočo neprevozen

kaj bo šele v tistem delu prečenja pred Ploho, kjer so bile že prej zajle.
Od gozdarske koče do lovske koče na pl. v Prodih je bilo vse po starem. Od planine naprej prav tako. Ko sva se prebila po mulatjeri,
na debelo posuti z listjem, pod Konjsko brdo, se nama je odprl pogled naokoli.
Prelepo


V nadaljevanju proti Plohi sva opazila, da je pot po neurju nekdo popravljal. In še dobro, da jo je ! Še pred znanim
odsekom z zajlami bi bila pot neprehodna

novem zajle in klini še na dveh

vseeno potrebno stopiti s kolesa in ga prenesti čez suho poglobljeno strugo.
Sledil je spust nad Rutom in Grantom – brez posebnosti, nato pa cesta okoli Lajt. Na njej je bilo v drugem delu kar nekaj dreves, ki jih je
prineslo neurje, pa tudi veliko kamenja s pobočja.
Sledil je spust do Stržišča in vzpon skozi Kal na Sedlo. V spominu sem imela strmo stezo, a zdaj so jo v zgornjem delu spremenili v
gozdno cesto, ki se na drugi strani spušča proti Kocenpoharju. Seveda se kar sredi spusta gozda cesta konča in star kolovoz pripelje do kmetije.
Mučenja skozi vrata v ograji sva bila oproščena

ko se je peljal na kosilo…
Pa spet v klanec, na koncu asfalten


Podbrdu, ampak da bova šla čez Baško sedlo.
Zadnjih 500 višincev sva deloma pregurala, deloma pa prevozila. Še ena pauza na sedlu in sledil je samo še spust.
Kjer se je le dalo, po smučišču.
Nepozabna tura, nikakor ne enkratna ( ponovitve vsekakor še kdaj sledijo ).
OrlyTM je bil prav tako navdušen.
Sicer bo pa verjetno še sam kaj napisal.
Slike ? Je kdo omenjal slike

Moj fotoaparat je končal neznano kje
